Politika je…

Po zaspanem vikendu in nezanimivem ponedeljku (še tega, da bo cena delnice NKBM 27 evrov,  uradno še nismo izvedeli) nas je zvečer razveselil Vladimir Vodušek s svojo oddajo Vroči stol, v katerem je hotel diskreditirati Janeza Markeša in ga spreti s kolegom Silvestrom Šurlo.

Za tole zadnjo oddajo Vroči stol pravzaprav ni pravega opisa. Gosti v studiu so bili Rajko Gerič (odgovorni urednik informativnega programa RTVS), Janez Markeš (odgovorni urednik Dela), Gregor Repovž (odgovorni urednik Mladine in predsednik “starega” Društva slovenskih novinarjev), Peter Jančič (novinar Dela, predsednik “novega” društva slovenskih novinarjev), Peter Frankl (odgovorni urednik Financ) in mag. Silvester Šurla (v.d. odgovornega urednika Mag-a).

Najprej je imel besedo Šurla, ki je kar nekaj minut opisoval pritiske nanj. Potem pa je Vodušek začel malce provocirati Markeša, naj se opredeli glede teh pritiskov. Markeš pa je povedal, da je o tem razpravljal na sestanku z upravo Dela, kjer so sklenili, da o tej temi ne dajejo izjav za javnost. Markeš je tudi povedal, da gre za njegove kolege (na Magu) in zato proti njim seveda ne bo rekel ničesar, da pa se bo trudil biti neodvisen. Pohvalil je Repovža in načelno držo in reakcijo društva novinarjev, ki so obsodili takšne pritiske (kot vse pred tem).

Potem pa ga je Vodušek provociral še naprej in je Markešu prekipelo. Voduška je obtožil, da ima “navodila”, da njega (Markeša) diskreditira, in da je ravno ta oddaja lep primer nenačelnosti. Malo je manjkalo, da ni zapustil oddaje.

V senci tega besednega duela ni ostal neopažen niti interni “dvoboj” med Jančičem in Repovžem. Jančič je Repovžu očital, da nima kvalifikacij za odgovornega urednika, Repovž pa mu je odvrnil, da “se ve, zakaj je moral oditi z Dela”.

V nadaljevanju navajam povzetek (kot sem ga po najboljših močeh uspel zapisati) najzanimivejših delov oddaje - spopada Voduška z Markešem. Oddajo je že možno najti tudi na http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id=25341, Markeš dobi besedo v začetku 11. minute oddaje:

Vodušek: “Z nami je gospod Markeš, odgovorni urednik Dela. Se tudi vam to dogaja oziroma na katero stran ste se pravzaprav Vi postavili v tem konfliktu (očitno) med lastniki in Magom?”

Markeš: “Jaz prav dobro ne razumem vprašanja - da bi se moral postavljati na kakšno stran v konfliktu. Konflikti so po definiciji narejeni tako, da jih merimo po stopnji avtonomije uredništva, novinarskega profesionalizma, po digniteti urednika…”

Vodušek (ga prekine): “Razumem, ampak novinarski aktiv Dela se je pridružil temu protestu, ki so ga napisali nekateri novinarji Maga, tudi obe novinarski društvi sta se temu pridružili.”

Markeš: “Ko sem prihajal sem, sem si domišljal, da prihajam v to omizje, da bom dobil priložnost povedati nekaj o Delu in o tem…”

Vodušek (ga spet prekine): “O tem se bomo pogovarjali kasneje.”

Markeš (nadaljuje): “…in o tem, kaj je predsednik vlade izgovoril 15. novembra, ko je obtožil direktno Delo in direktno odgovornega urednika Dela. To je prva stvar. Druga stvar. Jaz sem bil eno leto in več odgovorni urednik Maga in to so moji kolegi in o njih ne bom niti slučajno ne bom rekel nič slabega in tudi ne pričakujte, da bom rekel karkoli slabega…”

Vodušek (ga spet prekine): “Vendarle so verjetno pričakovali vašo podporo kot odgovornega urednika Dela…”

Markeš: “Aktiv Dela je zavzel načelno podporo do tega vprašanja, na ravni nadzornega sveta smo imeli komunikacijski sestanek, na katerem smo razčiščevali določene stvari. V okviru tega sestanka je bilo rečeno, da se o vsebini tega sestanka javno ne bo razpravljalo, ampak bomo razčiščevali stvari znotraj hiše, in to je vse, kar lahko v zvezi s tem povem. Je pa dejstvo, da jaz osebno sodim, da ta konflikt, ki je izredno oster, izredno dolgoročen in je verjetno tudi izredno usoden, sam v sebi ni generiral v samem tem dogodku, ampak je posledica neke določene fronte, določene vojne, ki se je pravzaprav začela na politični ravni. In če se politik (in tudi naslovna tema (te oddaje, op. analitik) je bila taka) spopade proti nekemu centru moči, novinarji v tem spopadu postanemo kolateralna žrtev. V konfliktih take narave sploh ni mogoče reagirati drugače kot tako, da se dosledno postavimo na načelno izhodišče, kaj novinarstvo in kaj avtonomija v svojem principu sploh je. Izvzeti iz tega konflikta, ki je sedaj nastal, politično dimenzijo, in ga reducirati izključno samo na vprašanje Dela oz. Maga je nekorektno početje. Predsednik vlade se je odločil, da bo napovedal vojno t.i. tajkunom oz. ljudem, s katerimi je bil pred tem v zelo prijateljskem odnosu. Gre za centre moči. Ti centri moči so v tem času zamenjali svoje pole. Prijatelji so postali nasprotniki. In v tem eklatantnem političnem spopadu, ki ima daleč širše dimenzije in seže mnogo dlje kot samo v medije, se je razprava osredotočila izključno samo na medije in izključno samo na Delo. Predsednik vlade je kazal papirje, kazal je Delo, kazal je neke organigrame. In predsednik vlade je 15. novembra v intervjuju v tej hiši zatrdil, da Delo po uredniški politiki zagovarja Združeno listo, odgovorni urednik Dela pa da eksplicitno zagovarja Boruta Pahorja oz. da je takšna usmeritev tega časopisa. To je meni povedalo, da gre tukaj za eno izredno motivirano fronto,  v katerem bodo padale glave, v kateri bodo žrtve. Izven tega intervjuja in izven nastopa v parlamentu, ki je imel za posledico izglasovano zaupnico, mislim da ni mogoče obravnavati nobenega problema v zvezi z mediji, še najmanj pa zvest celotno problematiko tako, da bi se mi zdaj morali politično izrekati o dogajanjih, ki so širše narave…”

Vodušek (vskoči): “Ampak vi ste rekli, da so se zamenjale fronte. Tudi pri vas smo nekako opazili, da ste prej recimo zagovarjali vlado, nekateri analitiki pa sedaj pravijo, da ste zamenjali strani, da ste prej zagovarjali vladno opcijo, sedaj pa ste diametralno zamenjali strani…”

Markeš (vskoči): “Poglejte gospod Vodušek! Jaz sem bil pripravljen na to vprašanje in sem točno vedel, da ga boste postavili! Ampak zdaj moram biti rahlo nesramen! Če kdo menja strani, ste to vi! Vedno ste na strani oblasti! Jaz pa sem vedno na strani tistega, ki oblast kontrolira. In če se je oblast pač zamenjala, in če se je inflacija zgodila, jaz ne morem tajiti, da inflacija je…”

Vodušek (vskoči): “To mi dokažite, prosim!”

Markeš (vskoči): “Tukaj prosim bodimo skrajno korektni. Jaz sem predložil uredniški program…”

Vodušek (vskoči): “Kako to, da ste prišli na Delo skupaj z gospodom Slivnikom prišli na Delo, gospod Slivnik je odstopil, vi pa ste ostali in napredovali, pa sta 15 let skupaj nekako…”

Markeš: “Stvar je zelo enostavna. Mene je g. Slivnik predlagal na to funkcijo. 5x me je prosil in 5x sem odklonil. Po daljšem premisleku in daljšem pregovarjanju sem to sprejel. Vmes so se razmerja spremenila. Jaz sem svoje programe nastavu, jaz sem svoj program začel izvajat, jaz sem sprejel odgovornost, in sredi tega naj bi odstopil? A je to odgovorno vprašanje?”

Vodušek: “Jaz vam postavim neko vprašanje, vi pa mene napadate nazaj. Govori se pač, da ste izdali gospoda Slivnika…”

Markeš: “Sem bil zelo dobro pripravljen na to, kar naj bi se zgodilo, ..”

Vodušek: “…a je to potem vaš način, da vi mene napadate…” 

Markeš: “…in sem na nek način užaljen, da se dejansko tako dogaja. Mi bi se tukaj danes morali pogovarjali o tem, kaj naj bi bili mediji, kaj je novinarska drža, kaj je novinarska hrbtenica, kaj je vloga medijev in kaj je uredniška avtonomija. Jaz mislim, da je prav, da debato vrnemo na to izhodišče in da dejansko debatiramo o tem, kaj mediji v Sloveniji dejansko so in kaj bi morali biti.”

Šurla potem malce opiše ta sestanek, o katerem je govoril Markeš, in povedal, da so ga prostaško ozmerjali z lažnivcem, zato ni imel druge izbire, kot da gre pred javnost.

Vodušek: “Jaz bi samo še odgovoril gospodu Markešu. Jaz sem trikrat, ker se nikoli nisem uklonil oblasti in uredniški politiki, takšni in drugačni, zamenjal službo, in je nekorektno, da mi to očitate.”

Markeš: “Dajmo prosim s tem nehat in vrnimo iztočnico na debato o medijih. Jaz g. Šurlo absolutno podpiram v želji po novinarstvu, z njim sem delal 12 let in proti njemu niti proti Magu ne bom rekel absolutno nič slabega. Če pa bi tukaj debata potekala na ravni “nek primer, ki se mu reče zdaj Mag proti lastnikom”, bi bilo korektno, da bi tukaj sedeli lastniki, in mislim da so tu lastniki oz. predstavniki lastnikov sedeli pred enim tednom. Jaz sem prišel  v to omizje zato, da bomo diskutirali o medijih, ker je nekorektno, da diskutiramo na neki ravni, kjer se ne da diskutirati kompetentno, če ni ljudi, ki bi lahko odgovarjali na neka vprašanja.”

Potem je dobil besedo Gerič. In tudi malce napadel Markeša (da je pričakoval, da bo Markeš kot odgovorni urednik Dela in nekdanji sodelavec kolegov iz Maga vendarle podprl novinarje Maga v njihovem boju za uredniško svobodo).

Markeš: ”In v čem je problem?”

Gerič: “Problem je v tem, da seveda moramo govoriti o tem, kaj se dogaja.”

Markeš: “No dajmo spregovorit o tem, kar se dogaja.”

Potem je dobil besedo na kratko Frankl, ki je tudi podprl Šurlo, potem pa še Repovž, ki je ocenil, da gre za konfuzno situacijo, hkrati pa podprl Šurlo ter opozoril tudi na dogodke v Večeru. Očital pa je Vodušku, da želi soočiti Šurlo in Markeša, in to prikazati kot dogodek, ki se je začel pred enim tednom in nima zveze z vsem tistim, kar se je zgodilo prej.

Potem si je spet vzel besedo Markeš (tu malce povzemam, ne citiram, op. analitik), ki je protestiral proti takemu načinu vodenja (ga je pričakoval le kot “worst case scenario”, ampak se je dejansko zgodil), in povedal, da je ugotovil, da je nekaj narobe oz. da se je znašel v napačni situaciji, ko je svojo funkcijo vzel zares in je povedal svojim ljudem, da bo urednik toliko časa, dokler bo lahko zagotavljal uredništvo v samem časopisu, dokler bo lahko zagotavljal, da bodo ljudje lahko delali profesionalno in dokler bo njihova zaveza dejansko zaveza javnosti in ne centrom moči. V nasprotnem pa da bo odstopil, in to je dal tudi v uredniški program. Potem pa so se začele diskvalifikacije v tedniku Demokracija, diskreditacije da cenzurirajo, to je bilo povezano s STA, ki je začela postavljati vprašanja, zakaj so cenzurirali v zadevi Lukšič. Markeš je opozoril, da ni bilo cenzure v primeru Lukšič, da to absolutno ni res, da to lahko potrdi tudi Jančič, in je še povedal, da so to večkrat pojasnili, pa je premier to javno izpostavil kot edini primer cenzure v Sloveniji, potem so novinarji Demokracije začeli spraševati na forumih vprašanja kot “kaj si mislite o cenzuri na Delu”, začele so krožiti anonimke, v katerih se je pojavljala Markeševa družina, in to vse samo zato, ker je sprejel odgovornost in se je v neki točki spremenilo razmerje med nekdanjimi prijatelji.

Markeš: “… in to je za mene navadna svinjarija! Oprostite, naj se umirim v debati…. edina moja želja je ta, da se v novinarstvu pogovarjamo o tem, da naj novinarji postanemo subjekti, da postanemo ljudje, ki smo zmožni hrbtenice, ki smo zmožni profesionalnega  dela. In jaz mislim, da to zagotavljam. In tudi želim to zagotavljati. In ko tega ne bom mogel več zagotoviti, bom zanesljivo odstopil. In to je edini moj interes, ki ga imam, nimam nikakršne politične agende, temveč samo to, da se v Sloveniji vzpostavi spet barvna slika in da med centri oblasti in kapitalom obstaja še kakšen element civilne družbe, ki lahko resonira svoje. Časopisi so vedno zato, da se v njih dogaja pretok idej, da v njih poteka diskusija. In ker sem vedel, da je to v Sloveniji vedno bil problem, prav zato sem bil tudi vesel, ko je prišla nova oblast, da bo na podlagi tega možno izcentrirat podobo časopisa kot medija in neke nove podobe žurnalzma, v kateri se bomo ljudje, ki smo se nekoč kritizirali, lahko zavzeli za isto stvar. In jaz sem celo verjel, da se je to začelo dogajati.” 

Vodušek: “…dobro…”

…(Vodušek napove anketo)

Vodušek: “… gospodu Markešu pa bi samo povedal: gre za to, da ste vi v nekih svojih člankih precej obračunavali z Delom, tu so neki citati…”

Markeš: “… in so zapisani ta teden v Demokraciji…a vam lahko dam takojšnji odgovor, sem ga tudi že poslal v Demokracijo…”

Vodušek: “A lahko sam enih par stvari povem?”

Markeš: “…dajte, preberite iz Demokracije…”

Vodušek “…državni proračun je financiral mainstreamovsko Delo, ki oblasti vrača usluge… da ne naštevam več.. in ko država vse oglase kanalizira prek Dela, odžira oglaševalski denar drugim časopisom…v tem je bistvo časopisne kolaboracije: moč, denar, potem šele vse povezave starega režima … in tak’ naprej.”

Markeš: “Jaz to danes vse še enkrat podpišem. In jaz verjamem da je tako bilo. In sem takrat verjel da je tako bilo. In Delo takrat za mene osebno ni Delo danes. To je prva stvar. In druga stvar: to sem jaz počel kritično v času, ko ste vi bili portparol LDSa na POP TV…”

Vodišek: “To je res neverjetno. Vi vračate… jaz vam postavim neko vprašanje, soočim vas z nekim….”

Markeš: “To je zelo osebno atakiranje. In jaz sem to pričakoval. Me zelo žalosti, da se to dejansko dogaja, ker sem to pričakoval kot skrajen scenarij. In da se to omizje sedaj umetno producira, zato da bi se umetno soočilo dva nekdanja kolega, to za mene ni vredno profesionalne dostojnosti, oprostite, in to je pod vsakem nivojem.”

Šurlo: “Jaz se nisem prišel soočit z gospodom Markešom.”

Markeš: “… to je neverjetno, kako je speljal to zadevo…”

Šurla kritizira Zdolška in Starino Kosmovo, ne pa Markeša.

Markeš: “Upam da ste dojeli, da se nisva prišla sem spret, in da bo to javnosti prezentno, in ne uporabljajte teh orožij.”

Jančič potem spregovori malce o lastniku - Pivovarni Laško, in relativizira vpliv vlade v Delu (ki ga je omenil Zdolšek prejšnji teden). Omeni Janija Virka, ki je bil imenovan kot odgovorni urednik, pa ni nikoli prišel v službo - torej da le ni vse bilo povsem vnaprej premišljeno. Opozori na to, da smo dobili peticijo, ki je obtoževala šefa vlade velikanskega vpliva v času, ko ga ni več imel, kar da pa je neverjetno.

Markeš: “A se bomo pogovarjali še o čem drugem? Mogoče o nacionalni televiziji? A lahko že enkrat zapustimo Delo in se pogovarjamo še o čem drugem? Minila je že polovica oddaje!”

Jančič potem zavrne očitke, da je kdo nanj vplival pri menjavi dopisnikov, npr. zunanji minister ali kdo drug (npr. glede dopisnika iz Avstrije g. Graha). Repovž se je takoj odzval na te trditve in omenil, da je bil gospod Kajzer poslan nazaj v Zagreb, da je bila dosežena poravnava z g. Stojanovom in da se pogajajo z g. Grahom, kar se ne bi, če ne bi vedeli, da bi na sodišču Delo v teh primerih izgubilo. V prejšnjih primerih se Jančič torej ni postavil proti lastnikom, v primeru Šurla pa se je (Jančičev medklic: “To je čista neresnica.”). Potem Repovž okrca še Geriča, da je 60 novinarjev RTVS podpisalo izjavo o stanju na RTV Slovenija. Gerič je rekel, da je bistveno vprašanje, ali se o tem pogovarjajo znotraj novinarskega kolektiva ali pa na relaciji lastnik - novinarji.

Nato je Vodušek namesto Markešu dal besedo Franklu.

Potem je oddaja tekla spet bolj miroljubno vse do cca 41. minute, ko je spet dobil besedo Markeš.

Vodušek: ” …Vendarle pa nocoj razrešujemo neko zadevo. Novinarji Maga so dali neko peticijo, in povabili smo Vas, da odgovorite na ta vprašanja, gospod Markeš, mislim da smo Vas prosili, če se lahko opredelite do tega, niste dali odgovorov okoli tega…”

Markeš: “To ni res!”

Gerič: “Saj je povedal…”

Markeš: “To ni res, da nisem dal odgovora. Rekel sem sledeče, da je treba tukaj, na tem mestu, spregovoriti o novinarstvu načelno, se opredeliti do tega, da mi kot novinarji in uredništva, tako kot je že Frankl povedal, nikdar ne smemo in ne moremo biti kolateralna škoda in plen politikov ali lastnikov, da postavimo standarde, na katerih bomo mi lahko subjekti in osebnosti, da ne bomo predmet diskvalifikacij in takih namještaljk, kot jih zdajle doživljamo. Jaz sem en tak napad že doživel. Bivši premier Rop mi je javno zatrdil, da sem se okoristil oz. dobil provizijo iz tega istega posla okrog Dela (Ropov članek Mar-Keš)…”

Vodušek: “Tudi sedaj se govori, da ste bili plačani, da ste zamenjali stran.”

Markeš: “…ravno to govorim, da sem tak napad že doživel od bivšega premierja, ne samo od sedanjega. In ko sem ga javno vprašal, ali lahko dokaže to kar trdi in sem mu poslal vsaj 10 pisem, priporočenih s povratnico, on ni več odgovoril in se je potuhnil. Na koncu sem napisal komentar: Rop je lažnivec. Temu premierju sem tudi napisal pismo (do zdaj že 2) s povratnico, kjer sem ga pozval, da glede na to, da je izjavil, da podpiram SD in Pahorja, naj to dokumentira in dokaže - s katerimi članki, kje in kdaj sem to napisal. In bom napisal vsaj 10 pisem in ne pričakujem odgovora. Ampak na koncu bom ukrepal natanko tako, kot sem pri gospodu Ropu. In sami se boste spomnili, da sem pri Antonu Ropu, za katerega menim, da je izredno nemoralen politik in da je lažnivec, naj me toži, imam dokaze za to, da je, ampak ko ste mu Vi, gospod Vodušek, takrat predvajali posnetek, ki je bil sporen z novinarskega vidika…”

Vodušek: “Vi polemizirate z mano. Jaz vas povabim v oddajo…”

Markeš: “….sem jaz napisal v korist gospoda Ropa…”

Vodušek: “Vi menjate strani hitreje, kot pa vas je moč slediti.”

Markeš: “To je načelnost. Nekateri ne razumete, kaj je načelno ravnanje, kaj je novinarska etika, kaj je medijsko poslanstvo. To je četrta veja oblasti - nadzor oblasti, tako kot so tri druge, dve drugi tretjo nadzirata. Govorimo o načelnem ravnanju, ne pa o podtikanju o tem, da se v medijih ne moremo vzpostavljati kot subjekti in kot osebnosti. Čim nekdo napiše nekaj, kar oblasti ni povšeči, je pa izdajalec. Lepo vas prosim. Kam smo pa prišli…”

Vodušek: “Ne gre za to. Govorimo o Magu. Vi gospod Markeš niste rekli, a boste zaščitili, a bo ostal gospod Šurla še urednik ali ne..”

Markeš: “Še enkrat sem povedal, da sem na to vprašanje že odgovoril, zavrtite si posnetek nazaj. In še nekaj, kar se načelnosti tiče: izredno sem ponosen na novinarsko društvo, ki je  bilo predmet velikih napadov tudi iz moje strani in iz Maga, je ravnalo načelno in je poslalo načelno stališče. In to je pravilno ravnanje.”

Vodušek: “Ampak ste vi takrat podprli drugo stran, tudi ko so bili nekateri problemi s temi dopisniki pod gospodom Jančičem..”

Markeš: “Pa zakaj me to sprašujete? Zakaj me to sprašujete? … ”

Vodušek: “Govorimo o načelnosti…”

Markeš: “A sem tukaj jaz inkriminirana stranka ali se pogovarjamo o novinarstvu? To se mi zdi totalno nora situacija kar sedaj počnete! A ste dobili naročilo da morate sedaj mene diskreditirat?”

Jančič: “Lado, pomešal si…”

Markeš: “Jaz sem prepričan v to! Da ste spet na mission impossible!”

Vodušek: “Če boste tako nadaljevali, vas bom moral žal iz studia ven dat.”

Repovž: “Ta oddaja demonstrira ta problem TV Slovenija in njene vloge.” 

Markeš: “Ja saj bom sam šel, če boste tako nadaljevali. Ta oddaja demonstrira…dobesedno…to je dobesedno politično voden projektil. Dajmo nehat s tem! Saj se pogovarjamo vendar o novinarstvu!”

Jančič: “…gre za dve različni stvari…glej tu se malo igramo…”

Markeš: “…A me pošljete ven? A moram zapustit to sceno? A me cenzurirate?” 

Vodušek: “Prosim če se lahko umirite in nehate žaliti ljudi.”

Markeš: “Sem popolnoma miren. Samo svoje hočem povedati.”

Vodušek: “…in se obnašate kot gost v hiši, kjer ste povabljeni sem, …”

Markeš: “…potem me pa tretirajte kot gosta, ne pa kot sovražnika!”

Vodušek: “…in vas sprašujem neke stvari, vi pa diskvalificirate tiste, ki vam postavljajo vprašanja.”

Markeš potem ni več dobil besede, malce sta se sporekla še Jančič in Repovž (”blefiraš!” čisto na koncu oddaje), Frankl pa je zadeve spet pripeljal v mirne vode.

Na koncu oddaje se je Vodušek zahvalil vsem gostom, a ni pozabil omeniti, da ga je Markeš napadel, namesto da bi odgovarjal na vprašanja. Markeš je želel replicirati, a mu Vodušek ni dal besede, ampak je zaključil oddajo.

Bo Vroči stol naslednji teden še na sporedu ali pa bo takšno vodenje oddaje imelo kakšne posledice?

Zapisano pod Aktualno, Slovenija , 4.12.2007 ob 01:22. Komentarjem na to temo lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko komentirate, ali uporabite Trackback z vaše strani.